Objavljeno vmesno poročilo o Peršmanovi domačiji, a brez konkretnih ugotovitev

Za avstrijsko radiotelevizijo ORF je Štucin še dejal, da komisija, ki jo je imenovalo avstrijsko notranje ministrstvo, zaenkrat ni podala nobenih konkretnih ugotovitev glede racije, temveč je opisala le, kolikokrat se je sestala.

Komisija za razjasnitev dogajanja na Peršmanovi domačiji 27. julija naj bi po prvotnih napovedih končno poročilo pripravila do konca septembra, a je zdaj to preloženo na drugo polovico oktobra.

V pogovoru za avstrijski časnik Kleine Zeitung, objavljenem v nedeljo, je Štucin priznal, da racije na spominskem mestu koroških Slovencev ni nihče pričakoval, manjšino pa je zelo pretresla.

Zakaj je prišlo do nje, veleposlanik ni želel ugibati. Poudaril je, da zaupa preiskovalni komisiji in da ne bo zahteval nobenih ukrepov, dokler komisija ne bo predstavila svojih ugotovitev.

Glede pravic slovenske manjšine v Avstriji je dejal, da ne bi rekel, da jih Dunaj zatira. "Vendar če se ozremo v zgodovino, vidimo, da je pri izvajanju pravic manjšin primanjkovalo energije," je poudaril in omenil pogoste izgovore v zvezi s financiranjem ali pomanjkanjem ljudi, ki bi jih lahko zaposlili kot sodnike ali učitelje.

Ljubljana nezadovoljna tudi zaradi sporne himne

Ljubljana je nezadovoljna tudi zaradi junijske vključitve deželne himne avstrijske Štajerske v zakon o simbolih. Himna je za Slovenijo sporna, ker v delu besedila, ki izvira iz 19. stoletja, opeva ozemlje avstrijske Štajerske, ki da se razteza do bregov Save in Drave, na območje današnje Slovenije.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v pogovoru za ORF ob obisku na Dunaju septembra dejala, da trenutno ne bi obiskala avstrijske Štajerske in da so odnosi zamrznjeni.

"Ideja, da se himna vključi v zakon, nas je zelo presenetila," je poudaril veleposlanik v intervjuju za Kleine Zeitung. Menil je, da se je deželna vlada v Gradcu iz notranjepolitičnih razlogov odločila sprejeti odločitev, za katero je vnaprej vedela, da bo sprožila odziv. "Kot politiki in diplomati imamo nalogo izboljšati odnose s sosedi. Zato smo želeli poslati sporočilo, da to ni Evropa, v kateri želimo živeti," je izpostavil Štucin.

Po njegovih besedah je sporno, da Štajerska, ki jo opeva himna, sega daleč v današnjo Slovenijo. Je pa jasno, da s tem niso povezane nobene ozemeljske zahteve. Štucin je še dejal, da se slovenska vlada in on na avstrijskem Štajerskem pogovarjata z vsemi razen z deželnim glavarjem Mariom Kunaskom. Veleposlanik, ki je položaj nastopil avgusta, je še napovedal, da bo kmalu obiskal Gradec, da pa deželnega glavarja ne bo prosil za srečanje.

Kunasek iz vrst svobodnjakov je v odzivu v nedeljskem pogovoru za ORF poudaril, da ga je presenetilo, da ga od decembra lani, odkar je na položaju deželnega glavarja, ni kontaktiral nihče od predstavnikov Slovenije. Dejal je še, da so ga presenetile izjave veleposlanika kot diplomata, ne kot politika.